Slovenija dobila nov zakon o visokem šolstvu po treh desetletjih
Državni zbor je sprejel dolgo pričakovani novi Zakon o visokem šolstvu, ki prvič po tridesetih letih prinaša celovito prenovo na področju financiranja, organizacije in delovanja visokošolskih zavodov. Novi zakon naj bi visokošolskemu prostoru zagotovil večjo kakovost, stabilnost in samostojnost.
Zakon so oblikovali v sodelovanju s predstavniki visokošolskih in raziskovalnih ustanov, študentov, sindikatov ter gospodarstva. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je ob sprejemu poudaril, da ne gre le za zakon, temveč za reformo, s katero se bodo visokošolski zavodi lahko še učinkoviteje razvijali.
Zakon uvaja večletno financiranje visokošolskih zavodov, saj bodo pogodbe veljale šest let, in predvideva zvišanje javnih sredstev do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Poleg tega zakon jasno določa, da se lahko javne univerze ustanavljajo zgolj na predlog vlade, samostojne javne visokošolske ustanove pa ne več. Javni študentski domovi bodo po novem lahko del le javnih univerz.
Prenovljen je tudi sistem podeljevanja koncesij zasebnim zavodom, uvedena je možnost mikrodokazil, torej krajših oblik izobraževanja za hitrejše prilagajanje trgu dela, in nov koncept časovno prilagojenega študija, ki nadomešča izrednega. Novost je tudi v tem, da bo vsak študent lahko enkrat brezplačno študiral na prvi in drugi stopnji, ne glede na obliko študija.
Zakon določa, da se študijski programi izvajajo v slovenskem jeziku, razen v zakonsko določenih izjemah, in uvaja dodatne mehanizme za zagotavljanje kakovosti študija v tujem jeziku. V javni službi pa zakon posebej poudarja skrb za zdrav življenjski slog, enakost spolov in preprečevanje nadlegovanja.
Pedagoška obveznost učiteljev se po novem povezuje z znanstvenoraziskovalnim, umetniškim in strokovnim delom, dodatna pedagoška obveznost bo časovno omejena, zakon pa podrobneje ureja tudi institut tako imenovanega sobotnega leta.
Zakon bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu.